Prispeval: Nejc Ziherl

Nekaj o
Dr. Milutin Mik Pavlović se je leta 1932 sicer rodil 29. februarja, tako da bi lahko rekli, da še vedno šteje vsega 20 let. Je upokojeni univerzitetni profesor. Diplomiral je na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. Leta 1973 je magistriral in v letu 1977 doktoriral, prejel je naziv doktorja družbenih ved s področja kineziologije. Najprej je deloval kot trener mladinskih in nato članskih ekip mariborskih in ljubljanskih košarkarjev, deloval pa je tudi v članski jugoslovanski reprezentanci. Od leta 1983 je bil predsednik strokovnega sveta Košarkarske zveze Jugoslavije. Pri izobraževanju strokovnih kadrov je sodeloval od vsega začetka svojega delovanja. Vodil je šolanje amaterskih kadrov za trenerje košarke in predaval na različnih srečanjih in seminarjih. Na Fakulteti za šport je vodil višješolski študij za trenerje. Raziskovalni interes za reševanja problemov v košarki je odkrival pri praktičnem delu in bogatih izkušnjah igralca in trenerja. Izdal je učbenike o treniranju in igranju košarke ter videokaseto ABC košarke. V pedagoški usposobljenosti je dosegel najvišjo raven strokovnjaka v košarki tako v Sloveniji kot v tujini. Znan je tudi po svojih knjigah. Nekatere od le-teh lahko najdete TUKAJ

Ne, v naslovu in uvodu naše tokratne ponedeljkove zgodbe niste narobe prebrali. V času, ko je leta 1964 igral za KK Olimpijo iz Ljubljane, je dr. Mik Pavlovič zelo kratek čas opravljal tudi vlogo trenerja škofjeloške ekipe, pomagal pa mu je Ciril Kemperle. To pa še zdaleč ni edina stvar, ki ga povezuje s košarko v Škofji Loki. V nadaljevanju tokratne zgodbe si preberite, kaj je dr. Pavlovič napisal ob 50-letnici košarke v Škofji Loki. Med drugim opozarja tudi na škofjeloško košarkarsko predzgodovino.

-----

PRISPEVEK DR. MIKA PAVLOVIČA OB 50-LETNICI KOŠARKE V ŠKOFJI LOKI (Igrati košarko in ob njej uživati)
Vabilo, naj ob jubileju škofjeloških košarkarjev napišem nekaj besed, me je izredno razveselilo. Obudilo mi je nekaj spominov na čase prave slovenske košarke. Poudariti moram »prave«, saj segajo tudi začetki košarke v Škofji Loki v čase, ko se je igrala »slovenska« košarka povsod po Sloveniji. Danes je v slovenskih klubih vedno bolj prisotna želja in zahteva po zmagi, dosegajo pa naj jo največkrat nepreverjeni tuji košarkarji. Takšna košarka izgublja svoj temeljni namen: »Igrati (košarkarsko) igro in v igri uživati«!, kar je bilo osnovno vodilo tudi mladih košarkarjev iz Puštala!

Najmanj trije dogodki zaznamujejo moj odnos do košarke in košarkarjev v Škofji Loki. Prvi sega v obdobje velikih dosežkov ljubljanske Olimpije, v šestdeseta leta. Po dveh nepozabnih tekmah z madridskim Realom se je košarka povzpela v sam vrh slovenskega športa. Ljubljanski košarkarji so postali najbolj priljubljeni športniki v Sloveniji. Dobro se spominjam teh časov, saj sem bil igralec in kasneje tudi trener ljubljanske Olimpije. Bilo je razumljivo, da so naše izkušnje in znanje o treniranju košarkarske igre potrebovali tudi drugje. Na povabilo loških košarkarjev sem jih začel enkrat tedensko trenirati. Veselje do športnega druženja z mladimi športniki in želja razviti košarkarsko znanje tudi loškim igralcem pa nista zadoščala, da bi bilo to sodelovanje trajno. Igrali so v I. slovenski ligi in bilo je treba trenirati večkrat tedensko. Kmalu sem v Olimpiji prevzel zahtevno delo treniranja prvega moštva in kot profesionalni trener časovno nisem zmogel trenirati še v Škofji Loki. Ostali pa so nepozabni vtisi o takratnem košarkarskem in prijateljskem druženju na igrišču v Puštalu in kasneje na Trati. Spomini na mlade košarkarje, na Petra Kafola, Borisa Čajiča, Miloša Mitića, Ivana Hafnerja, Silva Logondra, Vlada Kolenda in mnoge druge so živi še danes.

V osemdesetih letih sem znova sodeloval pri strokovnem reševanju košarkarske problematike v Škofji Loki. Na Fakulteti za šport sem vodil komisijo za športne gradnje, kjer smo intenzivno delali na vprašanjih izbire tal v športnih dvoranah. Predlagali smo trde podlage iz lesa, običajno ladijski pod. Po dvoranah v Sloveniji pa so zaradi večnamenske rabe navdušeno vgrajevali plastične pode, ki pa se kasneje niso obnesli. Graditelje v Škofji Loki smo prepričali za vgradnjo parketa v športni dvorani Poden. Današnja dvorana potrjuje pravilnost odločitve, saj omogoča kakovostno igranje košarke. Veliko vztrajnega, skoraj vsakodnevnega dela, želja uspeti in dokazati, da je mogoče tudi v manjšem košarkarskem kraju doseči velike športne rezultate, vse to se je uresničilo začetnikom košarke iz Puštala. Najprej so sami trenirali in uspešno igrali, kasneje po koncu aktivnega igranja košarke pa ostali v njej. Dokazali so se kot vaditelji, trenerji in dobri športni organizatorji. Dosegli so odlične rezultate v mlajših kategorijah in kasneje pri ženskih ekipah, višek pa leta 2002 z organizacijo 20. evropskega prvenstva v košarki za mladinke. Ljubezen do košarke, dolgoletno vztrajno delo, organizatorske sposobnosti in košarkarske izkušnje so lahko uporabili za izreden košarkarski dogodek v Sloveniji. Potrebno je bilo ogromno naporov, sistematičnega in organizacijsko natančnega dela, ki so ga zmogli predvsem tisti, ki so s košarko v Škofji Loki od vsega začetka.

Do tretjega dogodka v mojem odnosu do loške košarke je prišlo nepričakovano. Ko sem pisal knjigo »Mejniki slovenske košarke«, sem pri zbiranju dokumentacije našel pomemben podatek iz zgodovine slovenske košarke. Nanj me je opozoril Boris Čajič, s katerim sva vsa ta leta občasno sodelovala. Bil je skoraj neverjeten, vendar resničen. V Gorenjskem glasu sem prebral pripoved gospe Minke Bevkove o tem, da se je »škofjeloška košarkarska zgodovina« začela na grajskem vrtu že leta 1936. Na škofjeloškem gradu, na igrišču na prostem so pri telovadbi, ki so jo vodile uršulinke, dekleta igrala košarko. Njihova učiteljica je to igro spoznala v Angliji, jo poimenovala basket – ball in jo pokazala dekletom. Seveda je bila ta igra podobna tisti, ki so jo takrat igrali v germanskih deželah, to je »korbball«. Vsekakor zanimivo, slikovito pričevanje Bevkove o igri, ki je bila predhodnica današnje košarke. V petdesetletnem obdobju so loški košarkarji in košarkarice dosegli zavidljive rezultate in odmevne, tudi mednarodne, uspehe. V slovenskem prostoru jih moramo, tako časovno kot primerjalno, pravilno umestiti in ovrednotiti. Vsem, ki so pisali košarkarsko zgodovino Škofje Loke, ob koncu iskreno čestitam. Naj zaključim z mislijo iz knjige »Mejniki slovenske košarke«: »Pravo košarko smo igrali v časih, ko je žoga imela še d u š o. In dokler jo bomo tako igrali, bomo uspešni!« Duhovitost in domiselnost v košarkarski igri sta zakonitost tudi jutrišnje košarke. Igrati igro in v njej uživati – to želim tudi sedanjim rodovom škofjeloških košarkarjev.

Kaj je dr. Pavlovič povedal o predzgodovini loške košarke si preberite TUKAJ (str. 14 in 15)

DR. MIKU PAVLOVIČU KK ŠKOFJA LOKA ČESTITA OB NJEGOVEM JUBILEJU, MU ŽELI VSE NAJBOLJŠE TER ŠE VELIKO KOŠARKARSKIH UŽITKOV.

Prispevek dr. Mika Pavloviča je vzet iz zbornika, izdanega ob 50-letnici košarke v Škofji Loki (l. 2004), ki ga lahko najdete tudi na naslednji povezavi: http://www.kklub-skofjaloka.si/Zbornik_50_let_KK_Skofja_Loka.pdf

---

Povezave do preteklih ponedeljkovih zgodb:
15. PONEDELJKOVA ZGODBA: Že sedaj zbrali več zmag kot lani; še vedno v igri za 5 naslovov
14. PONEDELJKOVA ZGODBA: Zgodovinski preboj mlajših pionirjev na zaključni turnir pokala
13. PONEDELJKOVA ZGODBA: Katera od »ex Ločank« blesti doma in katera na tujem?
12. PONEDELJKOVA ZGODBA: Kdo od »ex Ločanov« blesti doma in kdo na tujem?
11. PONEDELJKOVA ZGODBA: LTH Castings s starejšo ekipo kot v sezoni 2011/12
10. PONEDELJKOVA ZGODBA: Člani leto 2014 zaključili z najboljšo valorizacijo v 2. SKL
9. PONEDELJKOVA ZGODBA: Mesiček kot najmlajši presegel mejo 30 točk
8. PONEDELJKOVA ZGODBA: Košarko približati tudi gledalcem
7. PONEDELJKOVA ZGODBA: Člani v prvih 20 letih 6-krat na vrhu; Kafol dvakrat 100-odstoten
6. PONEDELJKOVA ZGODBA: Alfred Hitchcock v Novi Gorici
5. PONEDELJKOVA ZGODBA: KK Škofja Loka in tujci
4. PONEDELJKOVA ZGODBA: Reprezentanti v dresu škofjeloškega kluba
3. PONEDELJKOVA ZGODBA: Pisalo se je leto 1974
2. PONEDELJKOVA ZGODBA: Člani tretjo sezono zapored pričeli z zmago
1. PONEDELJKOVA ZGODBA: Prek kadetov in Odeje do naslova in reprezentance