Prispeval: Nejc Ziherl

1. B SKL, sezona 2004/05, 26. krog, Športna dvorana HIT (Šempeter pri Novi Gorici), 25.3.2005

Nova Gorica - LOKA KAVA TCG 89:94 (17:19, 22:14, 12:21, 23:20) (11:11)* (4:9)**
Nova Gorica: Ivanovič 18, Valentinčič, Kuburič 8, Marcetič 22, Likar 19, Čikič 6, Vouk, Iskra, Hercegovac, Šinkovec 16, Repič, Susič;
trener: Sašo Kisela.
Loka Kava TCG: Troppan 12, Mihailović 12, Mezek, Kosec 11, Hartman, Hladnik, Jankovič 8, Čajič, Gruden, Plantarič, Osredkar, Eržen 23, Karničar 28;
trener: Gašper Potočnik

Potek srečanja:
1. četrtina: 0:2, 0:4, 1:4, 2:4, 2:6, 4:6, 6:6, 8:6, 8:9, 8:11, 10:11, 10:13, 13:13, 13:15, 13:17, 15:17, 15:19, 17:19.
2. četrtina: 20:19, 22:19, 24:19, 24:21, 26:21, 26:24, 28:24, 29:24, 30:24, 32:24, 32:26, 33:26, 34:26, 34:29, 34:31, 36:31, 37:31, 37:32, 37:33, 38:33, 39:33.
3. četrtina: 42:33, 42:36, 45:36, 45:38, 45:40, 45:43, 45:45, 45:47, 45:48, 45:50, 46:50, 49:50, 49:51, 49:52, 49:54, 50:54, 51:54.
4. četrtina: 51:55, 52:55, 53:55, 53:57, 53:59, 55:59, 55:62, 58:62, 60:62, 60:65, 62:65, 62:68, 64:68, 65:68, 66:68, 67:68, 67:69, 69:69, 69:71, 70:71, 71:71, 72:71, 72:72, 73:72, 74:72, 74:74.
1. podaljšek: 74:76, 76:76, 79:76, 80:76, 81:76, 83:76, 83:79, 83:80, 83:81, 83:82, 85:82, 85:85.
2. podaljšek: 85:87, 86:87, 87:87, 89:87, 89:88, 89:89, 89:90, 89:92, 89:93, 89:94.

POSNETEK: Zadnje minute 4. četrtine
POSNETEK: Prvi podaljšek
POSNETEK: Drugi podaljšek

»Uf, že deset let je od tega«, »Legendarna tekma«, »A je res že 10 let?« »Kakšno navijanje«, »Ah, spomini«, »Kot da bi bilo včeraj«, »Nepozabno« so le nekateri od prvih odzivov ob pogovarjanju z udeleženci srečanja med Novo Gorico in Loka Kavo TCG iz sezone 2004/05. Šlo je za obračun 26. kroga takratne 1. B SKL, že pred samim srečanjem pa se je vedelo, da bo zmagovalec srečanja napredoval v 1. A SKL, poraženec pa bo na preboj med elito moral počakati še vsaj leto dni. Kot velik športni navdušenec in ljubitelj košarkarske igre sem tista leta kot majhen otrok začel spoznavati škofjeloško košarko, pa čeprav se že spomnim sezon, ko so na škofjeloškem parketu navduševali košarkarji kot so Brane Savić, Uroš Ivanovič in Saša Dončič, košarkarski klub pa je v tistih letih gostil evropsko košarkarsko prvenstvo mladink.

V trenutku, ko sem izvedel, da ne bom mogel na gostovanje v Novo Gorico, sem postal jezen in hkrati žalosten, takoj pa sem soseda in prijatelja Marka Terkaja, nekdanjega trenerja Odeje, zadolžil, da me po vsaki četrtini pokliče in sporoči trenutni rezultat. Začelo se je mučno čakanje na klice, po njih pa enkrat navdušenje, spet drugič razočaranje. Ker je bila tekma vseskozi izjemno izenačena, seveda nisem zdržal in sem Mareta klical kar sam. Ta zvoka ob klicu zaradi izjemnega vzdušja v dvorani ni slišal, tako da ga nisem uspel priklicati. Ko mi je sporočil, da se bodo igrali podaljški, se je moje nabiranje kilometrov po hodniku nadaljevalo, ob novem klicu, da dobri 2 minuti pred koncem prvega podaljška zaostajamo za 7 točk, pa sem obupal. Na srečo pa mi niso sledili košarkarji, ki so uprizorili velik preobrat in izsilili nove podaljške. Tam so bili srečnejši, pa saj sreča spremlja hrabre, Škofjeločani, ob zadnjem klicu prijatelja iz Nove Gorice pa sem slišal samo dretje »Loka prva liga, Loka prva liga«, medtem ko se je glas prijatelja ob vsem tem hrupu izgubil.

Že tisto leto sem na dom dobil kaseto, na kateri je bila posneta tekma, z bratom, ki je tista leta v klubu igral za mlajše selekcije, pa sva se prepirala ali bova gledala celotno tekmo ali samo zadnje minute in podaljške. Zmagal sem jaz in tekmo sva gledala od začetka, ampak ker je bilo treba kaseto nepričakovano zelo hitro vrniti, sploh nisva prišla do zadnje četrtine. Že kar nekaj let sem razmišljal o tem, da se znova prikopljem do kasete, v letošnji sezoni, ko bo od tega dogodka minilo 10 let, v klub pa se je znova kot glavni trener vrnil Gašper Potočnik, je bil čas enostavno pravi. Prav Potočnik mi je priskrbel kaseti in obujanje spominov se je lahko pričelo. Da je bila odločitev o tem, da se v tokratni ponedeljkovi zgodbi posvetim srečanju izpred 10 let, prava, je bilo jasno že po samo nekaterih odzivih, ki sem jih omenil že v samem začetku prispevka. Čisto vsi akterji so potrdili, da je bil to nepozaben dogodek in da jim bo za vedno ostal v spominu, nekateri pa so izrazili željo, da bi si tekmo radi še enkrat ogledali. Kot vse kaže je bila to res ena izmed največjih tekem v zgodovini 1. B SKL, morda celo slovenske ligaške košarke.

Pisala se je sezona 2004/05, Loka Kava je igrala med drugoligaši, glavni trener ekipe je bil Gašper Potočnik, v klubu pa so bili med drugim tudi Uroš Troppan, Jaka Hladnik in Tomo Čajič. Ja, kar nekaj stvari se ujema z letošnjim stanjem v ekipi. Je morda napočil čas, da se 10 let po dogodku v Novi Gorici v letošnji sezoni pripravi nekaj podobnega? Pozor, letos je tekma zadnjega kroga 25. aprila v ŠRC Ježica, igralo pa se bo proti Parkljem, ki prav tako ciljajo na povratek med elito. "Loka prva liga" 2. del? :)

Ob tej priložnosti bi se rad še enkrat zahvalil vsem, ki so delili izjavo za našo klubsko spletno stran.

Izjave udeležencev:
Gašper Potočnik (glavni trener Loka Kave TCG, sedaj glavni trener LTH Castingsa):
»Šlo je za tekmo zadnjega kroga takratne 1. B SKL. Našo ekipo so že nekaj krogov pred koncem odpisali, saj je Nova Gorica imela lepo prednost. Mi se nismo predali, v Novo Gorico prišli z lepim nizom zmag, odlično pripravljeni in predvsem prepričani vase. V Novi Gorici je bilo vse pripravljeno za veliko slavje ob uvrstitvi domačih v prvo ligo, a mi smo uspeli preprečiti njihove načrte. Odločili sta predvsem borbenost in srčnost, katerih pri mojih varovancih res ni primanjkovalo. Tudi v letošnji sezoni upamo, da bodo tribune čim bolj polne, a vse skupaj je odvisno od velikega števila faktorjev. Predvsem je na nas to, da igramo dobro košarko, saj ljudje na tekme hodijo zaradi košarke, mi pa z letošnjimi predstavami zaenkrat še nismo prikazali nič takega, da bi lahko resno in naglas razmišljali o preboju med elito.«

Jaka Hladnik (igralec Loka Kave TCG, sedaj pomočnik trenerja):
»Kljub temu, da je minilo že celo desetletje, se spominjam ne le tekme, ampak cele sezone kot da bi bila včeraj. Ena najlepših sezon v moji karieri. Avgustovski treningi so nam postregli z pustolovskimi teki okoli Sore, kjer smo poznali skorajda vsak kamenček ob poti. Trener Potočnik nekega velikega usmiljenja z nami ni imel, trenirali smo trdo, veliko in predvsem dobro. Iz kranjskega Triglava so se nam pridružili Jankovič, Troppan in Eržen, kar je bila takrat dobitna kombinacija. Vsi smo se razumeli izven terena, na igrišču pa pušcali srce. Tekma sezone je bila zadnja tekma za biti ali ne biti. Evforija navijačev na tribunah nas je gnala naprej in vsi teki okoli Sore so prišli na plan, da smo po dveh podaljških tekmo pripeljali v svojo korist. Vsak je dal svoj delež, ne le na tej tekmi, ampak v celi sezoni in rezultat je bil uvrstitev v 1. ligo «

Uroš Troppan (igralec Loka Kave TCG, izsilil prvi podaljšek):
»V Novi Gorici je bilo fenomenalno. Še zdaj se spominjam, kako zelo dobro vzdušje so pripravili navijači, veliko jih je bilo tudi iz Škofje Loke. Take tekme se ne pozabi kar tako, šlo je za preboj v prvo ligo. Novogoričani so že pred tekmo imeli vse pripravljeno za slavje, a na koncu smo slavili mi, še dolgo v noč. Tudi takrat nas je treniral Gašper Potočnik, ki je v tem času pridobil zelo veliko izkušenj, a že takrat smo pod njegovim vodstvom delali zelo trdo. Lepo je po tolikem času spet obujati spomine na tiste dni. «

Jure Eržen (igralec Loka Kave, drugi strelec srečanja, sedaj igralec Šenčurja):
»Take tekme kot je bila tista proti Novi Gorici se enostavno ne da pozabiti. Najbolj mi je ostalo v spominu, ko mi je eden izmed navijačev po tekmi dejal: »Eržen, si videl, ko se je v kotu dvorane za 15 sekund prikazal Alfred Hitchcock (op. eden izmed najbolj znanih režiserjev grozljivk)?« Tega res ne bom pozabil (smeh). Še zdaj skorajda ne morem verjeti, kakšna tekma je bila to. V karieri sem odigral zares veliko število tekem, tudi podobno pomembnih, a to je vsekakor največja tekma, kar se tiče samega vložka, vzdušja, pomembnosti. Tekma je bila polna preobratov, lahko bi rekel, da je bila tekma osemkrat že izgubljena in osemkrat dobljena. Momentum se je selil z ene strani na drugo. Karničar je po mojem mnenju odigral tekmo kariere. Večkrat rečem, da zmaga tisti, ki so to bolj želi in mislim, da smo bili morda mi takrat tisti, ki smo si te zmage želeli kanček bolj od Novogoričanov. Slednji so imeli velike načrte, vprašanje bi bilo, kako bi bilo s klubom v prihodnosti, če bi se tisto sezono prebili v prvo ligo. Ob tej priložnosti, bi lepo pozdravil nekatere bivše soigralce.«

Uroš Ivanovič (igralec Nove Gorice, nekdanji igralec Loka Kave):
»Loka Kava in Nova Gorica sta bila tisto sezono največja rivala, zadnja tekma pa je bila seveda zelo napeta. Spominjam se, da smo imeli proti koncu srečanja lepo prednost, pa jo zapravili. Že takrat je bil trener škofjeločanov Gašper Potočnik. Mislim, da je bil eden izmed odločilnih trenutkov srečanja, če ne kar odločilen takrat, ko sem dobil 5. osebno napako. Dejstvo je bilo, da nismo imeli dolge klopi in osebne napake so nam predstavljale glavno težavo. Kril me je Uroš Troppan in po današnjih pravilih bi bila to čista tehnična napaka igralca v obrambi. Karničar je odigral tekmo življenja. Gre za eno izmed srečanj, ki ti zagotovo ostanejo v spominu, sicer sem pa igral sem še veliko tako napetih tekmah in podobno pomembnih. Rad bi pozdravil fante, s katerimi smo igrali v času mojega igranja za Loka Kavo, Hartmana, Hladnika in ostale. «

Peter Šinkovec (igralec Nove Gorice):
»Od te tekme je res že skoraj 10 let, vendar tista tekma je bila res nekaj posebnega in težko bi jo bilo pozabiti. Bilo je nepozabno igrati pred polno dvorano navijačev, tekma je bila nabita z evforijo in pozitivno, zdravo tekmovalno energijo, ker se je šlo za biti ali ne biti oz. za iti ali ne iti v 1. ligo. Kakšno je bilo vzdušje po tekmi si lahko predstavljate, moram pa še enkrat čestitati Juretu Erženu za neverjeten zadet zadnji koš v prvem podaljšku in celotni ekipi za zmago in napredovanje. Mi igralci smo šli vsak svojo pot, z nekaterimi smo malo več v stikih, z drugimi pač malo manj.«

Jernej Ante Valentinčić (igralec Nove Gorice, sedaj glavni trener Slovana):
»Uf, to pa je bila legendarna tekma. Točno se spominjam navijačev, tako vaših kot tudi Terror Boysov, ki ne prej ne kasneje niso bili na košarkarski tekmi. Vzdušje na srečanju je bilo fenomenalno, tudi zaradi navijačev iz Škofje Loke. Spominjam se, da je po tekmi vladalo izjemno razočaranje, res veliko, ogromno. Nikakor nismo mogli dojeti, da nismo uspeli zmagati že dobljene tekme. Bili smo poklapani, trener Kisela prav tako. Ni prišel v garderobo, prav gotovo je bilo njemu ravno tako hudo ali pa morda še huje kot nam. Rad bi pozdravil Gregorja Jankoviča, s katerim sva tudi po igranju košarke ostala dobra prijatelja, pa čeprav se zelo redko vidiva. «

Klemen Šifrar (nekdanji košarkar mlajših selekcij, v Novi Gorici kot navijač):
»Na gostovanje v Novo Gorico smo navijači odšli z dvema avtobusoma, prav tako pa so se nekateri pripeljali z osebnimi avtomobili. Dvorana je bila polna, skoraj polovico pa je bilo navijačev Loka Kave. Vzdušje je bilo fenomenalno, navijalo se je celo tekmo, manjkalo ni niti petja, zmaga in vožnja z avtobusom nazaj pa sta dala le še piko na i izjemnemu večeru. Skratka, šlo je za eno lepših tekem poleg tiste z Idrijo, ki je prav tako odločala o preboju med prvoligaše.«

* - prvi podaljšek
** - drugi podaljšek